fbpx

Terranova

Spanje je neskončno zapleteno, neznansko zanimivo in izjemno pomembno za zdravje. V telesu ni organa niti procesa v možganih, ki ga spanje ne bi optimalno okrepilo (ali ki ga pomanjkanje spanja ne bi usodno prizadelo). Ker je spanje zagotovo ena najskrivnostnejših oblik človeškega vedenja, vam iz knjige Zakaj spimo: moč spanja in sanj dr. Matthewa Walkerja, profesorja nevroznanosti in psihologije na Berkeleyju in direktorja laboratorija za spanje, odstiramo nekaj zanimivosti o spanju in sanjah.

1/3 življenja porabimo za spanje, ki nam tako v povprečju traja od 25 do 30 let.

2–3 ure na dan spi otrok v maternici v zadnjem trimesečju nosečnosti, ko se tudi pojavijo kančki prave budnosti. V prvi fazi razvoja otrok v maternici večinoma spi.

28–45 odstotkov primerov je, ko se nespečnost prenese s staršev na otroke.

2/3 odraslih iz razvitih držav ne spi priporočenih 8 ur na noč.

1/9 – Približno vsak deveti človek izpolnjuje klinična merila za nespečnost. Ta je iz nejasnih razlogov dvakrat pogostejša pri ženskah kot pri moških. Pomembna razlika je tudi med rasami in etičnimi izvori; temnopolti in latinskoameriški Američani pogosteje trpijo za nespečnostjo kot belci. Najpogostejši sprožilci kronične nespečnosti so psihološki: skrbi in čustvena stiska ali tesnoba. Eden od pogostih krivcev je preveč dejavno simpatično živčevje.

40 – Sredi štiridesetih let življenja in proti koncu tega obdobja zgubimo 60–70 odstotkov globokega spanja, ki smo ga bili deležni kot najstniki; pri sedemdesetih pa izgubimo že 80–90 odstotkov globokega spanja. Starejši ko smo, pogosteje se ponoči zbujamo. Za to so številni vzroki, vključno s kombiniranim delovanjem zdravil in bolezni, glavni pa je oslabljen mehur. Nezadostno spanje možganov ne potisne v negativno razpoloženjsko stanje in jih tam drži; premalo naspani možgani v resnici pretirano nihajo v obe čustveni skrajnosti – pozitivno in negativno. Spanje obnovi sposobnost možganov za učenje in naredi prostor za nove spomine. Če spimo 6 ur ali manj, možgane prikrajšamo za obnovitev sposobnosti učenja, ki jo po navadi opravijo spalna vretena. Če prvo noč po učenju ne spimo, zapravimo možnost konsolidacije teh spominov. Ne moremo si nabrati primanjkljaja in upati, da bomo dolg odplačali pozneje; pri spanju gre za konsolidacijo spominov za vse ali nič.

Sigmund Freud je v svoji ključni knjigi Interpretacija sanj leta 1899 kot prvi na svetu sanje nedvoumno umestil v človekove možgane.

Premalo spanja pomembno spremeni genske zapise, se pravi naše osnovno bistvo in zapis DNK, ki nas biološko določa. Pomanjkanje spanja ne ogroža le reproduktivnega sistema moških. Redno spanje manj kot 6 ur na noč povzroči tudi 20-odstotni upad hormona, ki pri ženskah stimulira folikel. Velika evropska raziskava s skoraj 25.000 udeleženci je pokazala, da je 6-urno ali krajše spanje povezano s 40-odstotnim povečanjem tveganja za razvoj raka v primerjavi s spanjem 7 ur in več na noč. Redno spanje manj kot 6 ali 7 ur na dan noč poslabša odpornost in več kot podvoji tveganje za raka. Manj ko spimo ali bolj ko je naše spanje razdrobljeno, tem bolj smo občutljivi za vse vrste bolečine. Če spimo manj kot 5 ur, se za trikrat poveča nevarnost prometne nesreče. Če se spravimo za volan, potem ko smo ponoči spali 4 ure ali manj, se verjetnost, da bomo udeleženi v prometni nesreči, poveča kar za 11,5-krat. Mednarodni olimpijski komite je leta 2015 v soglasni izjavi poudaril izjemno pomembnost in nujnost spanja za športni razvoj v vseh športih za moške in ženske. Če spimo manj kot 8 in zlasti manj kot 6 ur na noč, se čas do telesne izčrpanosti skrajša za 10 do 30 odstotkov, aerobna kapaciteta pa se precej zmanjša. Pomanjkanje spanja vpliva celo na sposobnost telesa, da se med telesno vadbo hladi s potenjem, kar je ključni del vrhunske zmogljivosti. Ko vstopimo v spanje REM, fazo spanja s sanjanjem, koncentracija noradrenalina, s stresom povezane kemikalije, povsem izgine. Spanje REM je pravzaprav edini čas v 24 urah, ko so možgani povsem brez te vznemirjajoče molekule. Ko začnemo sanjati v spanju REM, na posnetkih magnetne resonance številni deli možganov »zasvetijo«, kar kaže na močno povečanje možganske dejavnosti. Najnovejše študije posnetkov z magnetno resonanco so odkrile, da so posamezni deli možganov med spanjem REM tudi do 30 odstotkov aktivnejši kot v času budnosti. Možgani so takrat budni, telo pa očitno spi.  Med globokim spanjem NREM doživljamo enega največjih primerov nevronskega sodelovanja, kar jih poznamo. Na tisoče možganskih celic se samoorganizirano združi in usklajeno »zapoje« oziroma ustreli. Dvodnevno prehranjevanje z veliko ogljikovimi hidrati in malo maščobami zmanjša količino globokega spanca NREM, poveča pa količino sanjanja v spanju REM, v primerjavi z dvodnevnim prehranjevanjem z malo ogljikovimi hidrati in veliko maščobami. Če popoldne ali zvečer zaužijemo tudi zmerne količine alkohola, se prikrajšamo za spanje s sanjanjem. Da bi uspešno zaspali, se mora temperatura telesnega jedra znižati približno za eno stopinjo Celzija. Tudi zelo šibka svetloba – zgolj od 8 do 10 luksov – dokazano odloži sprostitev nočnega melatonina pri človeku.